Gradivo je bilo na spletni strani občine objavljeno ob sklicu seje, 23. 3. 2022 (obrazložitve) in 29. 3. 2022 (NRP in obrazložitve).

Župan občine je svetnike seznanil, da če med proračunskim letom pride do situacij, ki zahte-vajo spremembo proračuna lahko občinski svet sprejme predlog rebalansa proračuna za tekoče leto. Proračun občine za leto 2022 je bil sprejet na 16. seji dne 16. 12. 2020. Ker ob sprejemu proračuna niso bili znani vsi prihodki in ker je v tem času prišlo do marsikaterih sprememb, ki imajo vpliv na proračun, je rebalans proračuna nujno potreben, saj se z njim uskladijo dejanski prihodki in dejanski odhodki.

Predlog odloka o rebalansu proračuna občine Lendava za leto 2022 temelji na izračunu primerne porabe za leto 2022, podatkih o ocenjeni realizaciji proračuna občine Lendava za leto 2021 in planu za leto 2022, Načrtu razvojnih programov občine Lendava za obdobje 2022–2025 ter finančnih planih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna.

Obrazložitev Rebalansa je podala Danijela Levačič in sicer, da se je od sprejema proračuna za leto 2022 marsikaj spremenilo, zaradi česar je občina pristopila k pripravi rebalansa predvsem iz naslednjih razlogov:

-spremembe prihodkov iz državnega proračuna, na katere občina nima neposreden vpliv, -sprememba višine primernega obsega sredstev občine za leto 2022 (iz 628,20 EUR na 645 EUR/ prebivalca, kar je za cca. 150.000 EUR več sredstev), -spremenjene višine sredstev za uravnoteženje razvitosti občin za leto 2022 ter -spremenjenih drugih transferjev iz državnega proračuna (sofinanciranje obveznosti ob-čin z evidentiranimi romskimi naselji, sofinanciranje skupne občinske uprave, sofinanci-ranje investicij itd.), -spremembe denarnih sredstev na računu proračuna občine Lendava ob koncu leta 2021, ki izkazujejo višji saldo kot je bilo planirano v proračunu 2022 (planirano 183.000 EUR, realizirano 2,4 mio EUR), -zamika pri izvajanju t. i. velikih projektov zaradi še ne objavljenih razpisov resornih mi-nistrstev (večnamenska dvorana, gondola, mednarodni kulturni center), -zamika pri izvajanju že pričetih in odobrenih projektov (izgradnja prizidka k DOŠ I Lendava, ZipLine Vinarium, rekonstrukcija ČN Hotiza, Športno rekreacijski park pri DSŠ Lendava, izgradnja telovadnice z opremo v POŠ Gaberje, projekti Odkrij nas, Never forget), -uvrstitve novih projektov in priložnosti, ki so posledica medvladnega sporazuma RS in R Madžarske ter Ministrstva za kulturo (ureditev prostorov za glasbeno šolo, ureditev prostorov vrtca v Genterovcih, projekt Stanovanjska skupnost starajoče družbe, oživi-mo staro mestno jedro Lendave), -planira se, da se bodo denarna sredstva na računu proračuna Občine Lendava ob koncu leta 2022 zmanjšala za 2.215.372 EUR in da bi naj ob koncu leta 2022 bila nerazpore-jena sredstva v višini 138.827 EUR ki jih občina lahko uporabi pri morebitnem reba-lansu proračuna za leto 2022, ali jih vključi v proračun občine Lendava za leto 2023, -proračunski primanjkljaj v rebalansu je načrtovan v višini 3,8 milijona EUR, predho-dno je bil načrtovan v višini 4,9 milijona EUR,

• ob pripravi proračuna za leto 2022 je bilo načrtovano zadolževanje v višini 5,2 milijo-na EUR, a se v rebalansu znižuje na 2,1 milijona EUR,

Hkrati so v rebalansu narejene manjše korekcije na postavkah v tekočem delu proračuna, zlasti na postavkah, kjer je bilo zaznati, da so potrebe drugače kot so bile prvotno planirane (višja ekonomska cena vrtca, sofinanciranje javnih del, višje nagrade za novorojenčke – spodbude za mlade, stroški SOU, vključevanje stroškov izvajanja storitev zipline Vinarium, stroški elektrike ipd.). Zaradi navedenih sprememb v tekočem delu ni bil potreben rebalans, saj gre za manjša odstopanja oz. spremembe, ki bi jih tekom izvrševanja proračuna lahko izvedli s prerazporedi-tvami.

Mnenje Odbora za premoženje in finance je predstavil predsednik odbora, Peter Novak.

Predsedujoči je svetnike pozval k razpravi. V razpravi so sodelovali: Dejan Süč, Jožef Gerenčer, Nataša Horvat, Stanislav Gjerkeš in župan občine.

S strani svetnika je bilo poudarjeno, da so ob koncu leta ob sprejemanju proračuna za leto 2022 nekatere postavke bile »napihnjene«, da se znižuje znesek prihodkov iz naslova turistične takse, kar lahko vpliva tudi na izgubo posebnega statusa občine pri STO, kar občini zagotavlja nastop na globalnem trgu in promocijo, kaj se dogaja z izgradnjo dvorane (telovadnice) v Ga-berju, ki bi mogla biti izgrajena že konec leta 2021, kaj se dogaja s projektom Večnamenska dvorana, kjer je iz predvidenih stroškov 20 mio. EUR bilo realiziranih le 658 tisoč EUR (to je verjetno za projektno dokumentacijo) in da tega projekta ni v Načrtu za odpornost in okreva-nje, ki ga je vlada RS posredovala v Bruselj, zato se po mnenju svetnika pod vprašaj postavlja izvedba tega projekta, prav tako svetnik pod vprašaj postavlja projekt Gondola, saj ZVKD svojega mnenja še ni izdalo, pripravljen pa je bil že razpis za pripravo razpisne dokumentacije, po mnenju svetnika pa še ni dokončno, ali se bo projekt lahko izvajal ali ne. Svetnik sprašuje tudi glede realizacije projekta Blagovnica, saj meni, da razlaga, da se čaka na primeren razpis za pridobitev sredstev ni zadostna. Svetnik je omenil tudi projekt Digitalizacije, pri čemer se sklicuje na obvestilo ministrstva (o čemer svetniki niso bili seznanjeni), da občina pri tem pro-jektu ni dosegla zadostnega števila točk, se je pa za ta projekt porabilo 30 tisoč EUR za pro-jektno dokumentacijo. Zato je svetnik zaprosil NO, da preveri utemeljenost izvedbe določenih projektov občine. Svetnik se tudi sprašuje za kakšne namene se izvaja kreditiranje, saj so veliki projekti izvzeti, ostaja le tekoča poraba. Svetnik tudi sprašuje o izvedbi novogradenj vaških domov v Mostju in v Dolini, saj meni, da bi se z župnijo lahko dogovorilo tudi glede obnove. Svetnik pa je opozoril tudi na povečanje stroškov pravnega zastopanja, ki se povečujejo za 11 tisoč EUR in to kljub zaposlitvi dveh pravnikov na občini, sodelovanja z zunanjim pravnim svetovalcem in sodelovanja še z zunanjo svetovalno družbo.

Odgovore iz razprave je podal župan občine in sicer glede pravnih stroškov, ki so nastali predvsem zaradi razmerja KKC do občine, glede nujnosti novogradenj vaških domov, glede zadolževanja, glede izvajanja določenih projektov, kjer so potrebna tudi lastna sredstva občine in ravno za te namene je potrebno zadolževanje, glede projekta digitalizacije, ki je bil razve-ljavljen zaradi določenih neskladnosti, glede projektov Blagovnica, Gondola, Večnamenska dvorana, za katere bo znesek sofinanciranja z strani občine znan šele po prejemu rezultatov sofinanciranja ob zaključku razpisov, se pa določene aktivnosti pri teh projektih že izvajajo, glede turistične takse, kjer občina žal nima vpliva na privatni sektor, je pa z akterji kljub temu vodila določene razgovore in ponudila tudi pomoč.

S strani Dejana Süča je bila podana replika in sicer da sprejema del razlage, kljub temu pa meni, da se druge občine bolj prijavljajo na razpise za infrastrukturne projekte in jih tudi izva-jajo, glede turistične takse pa meni, da kljub privatnemu sektorju mora biti interes vodstva ob-čine, da le ta ne pada.

Jožef Gerenčer meni, da se je potrebno o projektih občine pogovoriti, zakaj se določen pro-jekt izvede oziroma zakaj ne, da zelo pogreša seje odborov, npr. odbora za finance, kjer bi se lahko brez zadržkov in brez javnosti pogovorili o utemeljenosti projektov, o izvajanju projek-tov, o njihovi realizaciji, o prenosljivosti projektov v naslednje leto, ali je narejena študija iz-vedljivosti projekta in drugo. Meni, da v tem primeru, tudi ob sodelovanju odbora za gospo-darstvo glede projektov ne bi bilo nesporazumov. Zanima ga tudi, glede na to, da so v rebalan-su proračuna tekoči odhodki za 1 mio višji kot je znašala realizacija v letu 2021, katere po-stavke so pri tem zajete. Postavlja tudi vprašanje glede projektiranj, za katere projekte so bila izvedena projektiranja. In nenazadnje meni, da bo občinski svet moral glede izvajanja projek-tov, glede proračuna, rebalansa in zaključnega računa prejeti mnenje NO, vsekakor pa ponovno poudarja potrebo po večkratnem sklicu in izvedbi sej odborov.

Odgovore je podal župan občine, ki se vsekakor strinja z večkratnim sklicem sej odborov, poročila No pa so objavljena na spletni strani občine. Ob tem je Drago Baša še dodal, da je pregled realizacije proračuna za leto 2021 v teku, da pa lahko NO pregleda tudi izvajanje pro-računa v letu 2022.

Nataša Horvat postavlja vprašanje glede realizacije projekta Legalizacije romskega naselja in sicer glede namenske porabe sredstev prejetih s strani države, tako sredstev iz leta 2021 kakor tudi sredstev za letošnje leto, pri čemer se za leto 2022 za Romsko naselje namenja le del sredstev v višini 50 tisoč EUR, zato tudi sprašuje, kaj je s preostalimi delom sredstev za ta namen, saj 50 tisoč EUR nikakor ne bo zadostovalo niti za projektno dokumentacijo in za od-pravo vseh težav, ki so prisotna v romskem naselju.

Odgovor je podal župan občine in sicer, da ima občina pri izvajanju tega projekta določene težave, ki se nanašajo na sprejem OPN (soglasje Direkcije za vode, nove poplavne karte…), da pa je vir sredstev vsekakor zagotovljen, možne pa so tudi prerazporeditve znotraj proraču-na.

Stanislav Gjerkeš želi, da se njegova razprava zapiše. V svojem mnenju izhaja iz podatkov proračuna, ko je v mesecu decembru 2020 ob sprejemanju proračuna za leto 2021 in leto 2022 imel kar nekaj pripomb, kar je privedlo tudi do določenih nesporazumov in danes ugotavlja, da je takrat imel prav. Opozarjal je, da tak proračun kot je bil takrat ne vzdrži, saj kot je bilo sedaj s strani župana prvič navedeno občina za izvedbo projektov potrebuje tudi lastni delež. Zato tudi vse investicije, ki jih je občina planirala ne morejo biti realizirane. Po razpoložljivih podatkih ugotavlja koliko projektov je v teku in koliko je neplačanih računov in glede na vre-dnosti rebalansa ugotavlja, da je občina kar se tiče izvajanja projektov leto 2022 že zaključila. Koliko je sredstev, je že odprtih obveznosti oziroma investicij v teku, kar delno sega že tudi v leto 2023. Takrat je imel tudi pripombo, da je za projekte potrebna študija izvedljivosti, pa DIIP, kajti sedaj se je to pokazalo, da občina pri teh projektih ne bi smela iti v stroške, če štu-dija izvedljivosti ne pokaže, da je investicija izvedljiva. Žal takrat to ni bilo narejeno, sedaj bi morali imeti že Investicijske programe in jih obravnavati na občinskem svetu. Ker tega ni meni, da je občina zašla v veliko proračunsko krizo in meni, da takega stanja v Lendavi in niti v Slo-veniji še ni bilo, da bi bil proračun zmanjšan za 100 %, realni proračun pa je še za toliko manj-ši. Realizacija ZR za leto 2021 je 11 mio. EUR, leto nazaj je realizacija znašala 10 mio. EUR, torej je realizacija občine nekje med 10 do 12 mio. EUR. Zato meni, da je tudi ta rebalans ne-realen in poudarja, da občina ne bi smela iti v izvedbo investicij brez tega, da je vedela, katere projekte lahko izvede in katere ne. Je pa občina ustvarila za cca 2 mio. EUR stroškov, kar bo mogla pozabiti. Nikjer v državnem proračunu ni omenjena Občina Lendava, niti projekt Gon-dola oziroma projekt Večnamenske dvorane. Zato dvomi, da je župan imel pravno podlago za podpis raznih javnih naročil iz katerih so nastali ti stroški.

Odgovore je podal župan občine in sicer, da občina za noben razpis ne ve, kako uspešna bo pri pridobivanju sredstev. Občina je avgusta 2020 Vladi posredovala nabor projektov, za kate-re pa pridobivanje sredstev ne more biti v naprej dogovorjeno. Župan meni, da bi vsi skupaj morali biti zadovoljni, da je občina na področju projektov aktivna in da vlaga napore v njihovo realizacijo. Ob tem svetnika spomni, da projektne dokumentacije za projekte ni bilo niti v prejšnjem mandatu in da v sedanjem mandatu ni bojazni, da projekti ne bi bili realizirani. Je pa res, da so pri realizaciji projektov zaradi financiranja zamiki, saj mora občina potrebna sredstva predhodno založiti, šele nato lahko ta sredstva dobi povrnjeno.

Stanislav Gjerkeš je ponovno poudaril, da želi, da se projekti izvajajo, samo opozarja na nji-hovo neizvedljivost.

Dodatno obrazložitev je podal Bojan Petrijan. Poudaril je, da je OU sposobna voditi projek-te in da nikakor ne moremo govoriti o proračunski krizi. Dejstvo je, da je potrebno projekt naj-prej umestiti in šele nato se občina lahko prijavi na razpis za pridobitev sredstev. Občina Len-dava je tudi ena izmed najmanj zadolženih občin. Pri vseh projektih, ki so financirani iz EU sredstev ni potrebno zadolževanje, Občina Lendava je kapitalsko ustrezna, njeno zadolževanje bi lahko bilo do 7 mio. EUR (sedaj 1 mio. EUR).

Nato je predsedujoči zaključil razpravo in predlagal glasovanje.

Prisotnih je bilo 15 članov občinskega sveta.

Glasuje 15 članov občinskega sveta.

Z 14 glasovi ZA in 1 glasom PROTI je bil sprejet

**Sklep št. 381 : **

1. Občinski svet sprejema predlog Rebalansa proračuna Občine Lendava za leto 2022 skupaj s prilogami: -Odlok o rebalansu proračuna Občine Lendava za leto 2022, -Splošni del - rebalans proračuna Občine Lendava za leto 2022, -Posebni del – rebalans proračuna Občine Lendava za leto 2022, -Načrt razvojnih programov 2022-2025, -Obrazložitve splošnega in posebnega dela proračuna ter načrta razvojnih progra-mov.

2. Sprejeto gradivo se objavi na spletni strani občine.

3. Sklep velja z dnem sprejema.